Omemba: Niko Kuret

»Človek si želi biti kdaj pa kdaj 'nekdo drug'.«

»pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno.«

»pesnica pozorno motri raznovrstne potankosti iz okolja, drobne intimne trenutke, ki pa se vsi zlijejo v širšo sliko, s čimer analizira in razgalja tudi družbeno.«

»sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja.«

»o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal polihistor Janez Vajkard Valvasor.«

»sv. Štefan z znamenjem križa ukrotil divjega konja«

»o tem obredu v Nevljah pri Kamniku in na Kranjskem prvi poročal«

»Niko Kuret pravi, da mora biti jasličar pri snovanju in postavljanju jaslic kot gledališki režiser.«

»Jaslice so družinski zaklad, ki nas povezuje s predniki in toplino božičnih praznovanj lastne družine, zato jih lastniki redko prodajo.«

»Zbiralcev jaslic je veliko in tudi tisto, kar se pojavi na trgu, hitro najde mesto v kakšni zbirki.«

»Jaslice pa so prerasle verski okvir, danes se postavljajo ne samo po cerkvah in domovih, ampak tudi v javnem prostoru.«

»Zdi se mi namreč pomembno, skoraj dolžnost, da kot zbiratelj svojo zbirko dam na ogled javnosti in da ni zaprta v omarah. S tem želim vsem obiskovalcem polepšati božične praznike.«

»Jaslice so simbol božičnih praznikov in v osnovi ostajajo religijski fenomen, ki naj ponazori dogodek Jezusovega rojstva in vernikom pomaga k praznovanju.«

»Številni obiskovalci so presenečeni, da so umetniki, ki jih poznamo iz kanona slovenske umetnostne zgodovine, naredili tudi jaslice, in to takšne, ki v avtorski viziji odstopajo od običajnih predstav miniaturne figuralno-žanrske upodobitve božičnega dogodka.«

»Sam vedno pravim, da je božič tudi praznik kreativnosti, saj jaslice odpirajo izjemno paleto možnosti za ustvarjalnost.«

»Z jaslicami sem se ukvarjal že v otroštvu, seveda z omejenimi možnostmi, pozneje – pred kakšnimi dvajsetimi leti – pa sem prve resnejše jaslice kupil prek spletnega oglasnika.«

»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več. Po Annini smrti je postala votla, spremenila se je v velikansko sobo odmevov.«

»Miklavžev sprevod je pred hišo.«

»Zares sam si samo z viškom sebe …«

»Njegovo čaščenje se je mahoma razširilo v Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi.«

»Najina hiša, pravzaprav moja – potem je najbrž postala moja – še vedno ni bila prodana, nisem imel srca, da bi jo takoj dal na prodaj, toda v njej nisem mogel ostati niti trenutka več.«

»Že od nekdaj čutim, da človek ne bo nikdar zares sproščen, dokler bo umrljiv.«

»Ne obstaja en način praznovanja praznika.«

»Mrtvi s svojo prisotnostjo vplivajo na naš vsakdan.«

»Dejstvo, da je bila smrt v sodobnih zahodnih družbah obravnavana (in do neke mere še vedno je) kot tabu.«

»Odnos do mrtvih, kakršnega poznamo danes, pa se je začel oblikovati po srednjem veku.«

»Na primer, imaš težavo, ki je ne znaš rešiti, in se obrneš k pokojnemu, ga prosiš za pomoč ali ga vprašaš za nasvet.«

»V Sloveniji je običajno, da ljudje na ta dan (ali teden pred 1. novembrom) obiskujejo grobove.«

»Praznik ima v Sloveniji močne korenine v katoliški tradiciji, ki se prepleta z ostanki starejših poganskih predstav o vračanju duš umrlih.«

»Na drugi strani pa lahko opažamo trend, da se ob tem prazniku vse bolj ozavešča o okoljskih vprašanjih.«